Conferenza sulla letteratura dell´Europa centrale
Lo stato attuale della scienza letteraria in Europa centrale
La conferenza intende offrire una piattaforma sullo stato attuale della ricerca nella scienza della letteratura e della cultura in Europa centrale e mostrare la possibilità di superare i confini della filologia nazionale in direzione di una scienza comune della letteratura e della cultura dell´Europa centrale.
Questo ampio raggio della scienza letteraria comprende le diverse semisfere che attraversano l´Europa centrale, come la cultura slava, ungherese, ebraica, italiana e germanofona ed è, come approccio complessivo, di interesse anche per la scienza internazionale.
Il convegno si propone di fornire uno sguardo d´insieme sulle diverse metodologie di approccio riguardo temi attuali e problemi, sia nell´ambito della scienza letteraria generale e comparata che in quello delle diverse filologie nazionali. Da ciò potrebbe conseguentemente derivare il porsi delle domande concrete, come, per esempio, se la letteratura ungherese possa essere esaminate con le tradizioni, le convenzioni o le innovazioni della boemistica - o anche in senso contrario- oppure se i metodi della germanistica possano essere utili anche per la slavistica oppure se la semeiotica “atipica” italiana sia stata accolta nella scienza letteraria polacca - e anche al contrario-, quale significato abbiano per la scienza letteraria italiana l´estetica della ricezione, la teoria della finzione o la narratologia, nel modo in cui erano, o sono, particolarmente amate in ambito germanofono.
Il fulcro dovrebbe essere quindi non solo porsi delle domande, ma anche l´interconnessione, cosicché la boemistica, l´ungarologia, la polonistica e l´italianistica nonché la germanistica, la slovacchistica, la slovenistica e la croatistica possano avvicinarsi di più.
Altri aspetti della conferenza saranno dedicati al ramo degli studi post coloniali, in parte ancora giovane in Europa centrale, con le questioni della dominanza e della continuità (per esempio la cultura tedesca degli Asburgo rispetto alla cultura russa dell´Unione Sovietica) così come le attuali teorie del pulsare della letteratura e dell´approccio sinottico.
Il convegno - in onore del 65. Compleanno del Professore universitario Dr. Norbert Bachleitner – è organizzato dal Dipartimento di Letteratura Comparata dell´Università di Vienna, in collaborazione con il “Centro di documentazione per la letteratura dell´Europa centro-orientale” (Dokumentationsstelle für ost- und mitteleuropäische Literatur), con l´ufficio di Vienna della Casa Editrice “Peter Lang” e con la ”Associazione Viennese di Comparatistica” (Wiener Verein für Komparatistik).
La manifestazione coinvolgerà gli studiosi dei Paesi confinanti con l´Austria come la Cechia (la cui letteratura gode di una particolare popolarità in Europa centrale), la Slovacchia, l´Ungheria, l´Italia, la Svizzera, la Romania e la Slovenia oltre, ovviamente, la Polonia, ma anche le letterature “minori” e quelle delle minoranze nazionali. La relazione serale del 25 settembre sarà tenuta da Aage A. Hansen-Löve.
Umberto Eco e Moritz Csáky forniscono il punto di riferimento per una scienza della letteratura e della cultura centro-europea; ci sono tuttavia numerose linee tradizionali e correnti di pensiero, siano quelle di Dionýz Ďurišin o di Oskar Čepán o quelle del “Cercle linguistique de Prague”, della teoria della recezione di Ernő Kulcsár-Szabó, la comunicazione letteraria di M. Głowiński in Polonia o la Scuola semeiotica di Nitra.
Le relazioni della conferenza potranno essere tenute sia nelle lingue occidentali maggiori che in polacco ed ungherese, ma anche in una delle altre lingue centro-europee e fino ad interventi in russo, che promettono di divenire importanti per gli studi post coloniali in Centro Europa.
Le traduzioni, quand´anche non per tutti ed in ogni lingua, saranno comunque disponibili, poiché la molteplicità delle lingue delle letterature da comparare deve essere quantomeno percepibile, di modo che il caleidoscopio di lingue che caratterizza l´Europa Centrale sia reso non solo visibile ed udibile, ma anche fruttuoso e creativo, come documento ed impulso per una letteratura ed una scienza letteraria multilingue.
Siamo lieti di invitarvi a partecipare alla conferenza, gli interessati sono pregati di inviare entro il 31.01.2019 un breve sunto di circa 3000 battute, corredato con brevi cenni biografici, a Stephan-Immanuel Teichgräber (stephan-immanuel.teichgraeber@univie.ac.at). Il sunto può essere redatto in una qualunque lingua centroeuropea, vi preghiamo però di allegare una traduzione in inglese o in tedesco. Per la pubblicazione si sta pensando di stampare la traduzione in tedesco insieme al saggio in originale. Purtroppo non è possibile finanziare le spesse di viaggio e di soggiorno, al contrario, va versato un modico contributo per la partecipazione alla conferenza di € 50.
Achim Hölter/ Stephan-Immanuel Teichgräber
Konferenz für zentraleuropäische Literatur
Zum aktuellen Stand der Literaturwissenschaft in Zentraleuropa
Die Konferenz soll eine Plattform für den aktuellen Forschungsstand in der Literatur- und Kulturwissenschaft in Zentraleuropa bieten und Möglichkeiten aufzeigen, die Grenzen nationaler Philologien in Richtung einer Allgemeinen Literatur- und Kulturwissenschaft Zentraleuropas zu überschreiten. Dieser erweiterte Radius der Literaturwissenschaft umfasst die verschiedenen Semiosphären, die Zentraleuropa durchziehen, wie die slawische, die ungarische, die jüdische, die deutschsprachige und die italienische Kultur, und ist als übergeordneter Ansatz auch von internationalem wissenschaftlichen Interesse.
Die Tagung soll einen Überblick über verschiedene methodische Ansätze zu aktuellen Themen und Problemen sowohl innerhalb der Allgemeinen und Vergleichenden Literaturwissenschaft als auch innerhalb der verschiedenen nationalen Philologien herstellen. Daraus folgende konkrete Fragestellungen könnten beispielsweise sein, ob mit Traditionen, Konventionen oder Innovationen der Bohemistik ungarische Literatur – oder umgekehrt – untersucht werden kann, ob nicht Methoden der Slowakistik für die österreichische Germanistik von Nutzen sein könnten, ob nicht „typisch“ italienische Semiotik in der polnischen Literaturwissenschaft aufgegriffen wurde - und umgekehrt -, welche Bedeutung Rezeptionsästhetik, Fiktionstheorie oder Narratologie, wie sie im deutschen Sprachraum besonders beliebt waren oder sind, ihrerseits für die italienische Literaturwissenschaft hat.
Im Mittelpunkt sollen also die Frage, aber auch das Ziel der Vernetzung stehen, so dass Bohemistik, Hungarologie, Polonistik und Italianistik, Germanistik, Slowakistik, Slowenistik und Kroatistik näher zueinanderfinden können.
Weitere Aspekte der Konferenz werden sich dem in Zentraleuropa teilweise noch jungen Forschungszweig der postcolonial studies mit Fragen von Dominanz und Kontinuität widmen (z.B. deutsche Kultur der Habsburger vs. russische Kultur der Sowjetunion) sowie aktuellen Theorien wie dem Pulsieren der Literatur und dem synoptischen Zugang.
Die Tagung wird zu Ehren des 65. Geburtstags von Univ.-Prof. Dr. Norbert Bachleitner veranstaltet – von der Abteilung für Vergleichende Literaturwissenschaft der Universität Wien in Kooperation mit der Dokumentationsstelle für ost- und mitteleuropäische Literatur, dem Wiener Büro des Peter Lang Verlags und dem Wiener Verein für Komparatistik. Die Veranstaltung wird die WissenschaftlerInnen der österreichischen Nachbarländer einbeziehen wie Tschechien (dessen Literatur sich in Zentraleuropa einer besonderen Beliebtheit erfreut), Slowakei, Ungarn, Rumänien und Slowenien, zudem selbstverständlich Polen, Italien und die Schweiz, aber auch die „kleineren“ Literaturen und die der nationalen Minderheiten. Der Abendvortrag des 25.09. wird von Aage A. Hansen-Löve gehalten werden.
Als Bezugspunkte für eine zentraleuropäische Literatur- und Kulturwissenschaft bieten sich Umberto Eco und Moritz Csáky an; jedoch gibt es zahlreiche Traditionslinien und Strömungen, seien es die von Dionýz Ďurišin oder Oskar Čepán, die des Cercle linguistique de Prague, die Rezeptionstheorie von Ernő Kulcsár-Szabó, die literarische Kommunikation von M. Głowiński in Polen oder die semiotische Schule von Nitra.
Die Vorträge der Konferenz können sowohl in den großen westlichen Sprachen gehalten werden wie auch auf Polnisch, Ungarisch oder einer der anderen zentraleuropäischen Sprachen bis hin zu russischen Beiträgen, die gerade für postcolonial studies in Zentraleuropa wichtig zu werden versprechen. Übersetzungen, wenn auch nicht von jeder in jede Sprache, sollen verfügbar sein, da die Sprachenvielfalt der Vergleichenden Literaturwissenschaft mindestens wahrnehmbar werden soll, indem das für Zentraleuropa charakterisierende Kaleidoskop der Sprachen nicht nur sicht- und hörbar, sondern auch kreativ fruchtbar gemacht wird, als Dokument und Impuls für eine vielsprachige Literatur- und Kulturwissenschaft.
Gerne laden wir zu einer Teilnahme an der Konferenz ein – Interessierte senden bitte bis 31.01.2019 ein kurzes Abstract von ungefähr 3000 Zeichen samt kurzen biografischen Angaben an Stephan-Immanuel Teichgräber (stephan-immanuel.teichgraeber@univie.ac.at). Das Abstract kann in einer beliebigen zentraleuropäischen Sprache verfasst werden, wir bitten jedoch eine Übersetzung in englischer oder deutscher Sprache beizulegen. Für die Publikation wird angedacht, zu jedem Originalaufsatz eine deutsche Übersetzung abzudrucken. Eine Förderung von Reise- und Übernachtungskosten ist leider nicht möglich, hingegen muss eine moderate Konferenzgebühr von 50 Euro eingehoben werden.
Achim Hölter/ Stephan-Immanuel Teichgräber
Conferință pentru literatura central europeană
Cu privire la stadiul actual de cercetare a literaturii în Europa Centrală.
Conferința are scopul de a oferi o platformă pentru stadiul actual de cercetare în domeniul studiilor literare și culturale din Europa Centrală și de a arăta modalități de a depăși granițele filologiilor naționale spre o știință generală a studiilor literare și culturale din Europa Centrală. Această rază extinsă a științei literare cuprinde diverse semiosfere, care parcurg Europa Centrală, cum ar fi culturile slave, maghiare, evreiești sau germane, dar bineînțeles și cultura italiană nordică, această abordare, fiind de asemenea, importantă ca una imperativă al interesului științific la nivel internațional.
Conferința are scopul de a oferi o prezentare generală a diferitelor abordări metodologice privind tematicile și problemele actuale, atât în cadrul literaturii generale și comparate, cât și în cadrul diferitelor filologii naționale. În consecință următoarele întrebări concrete ar putea urma, de exemplu, dacă este posibilă cercetarea literaturii maghiare prin studierea tradițiilor, convențiilor sau inovațiilor boemice – și viceversa - dacă metodele Slovachistici ar putea fi de folos pentru Germanistica austriacă sau dacă semiotica italiană "tipică" a fost preluată în literatura poloneză - și viceversa -, care este importanța recepției estetice, a teoriei ficțiunii sau a naratologiei, care au fost sau sunt deosebit de populare în lumea germanofilă, la rândul ei, pentru studiile literare italiene.
Accentul ar trebui așadar să fie pus pe întrebări, dar si pe obiectvul interconectării, astfel încât Boemistica, Ungristica, Polonistica și Italianistica, Germanistica, Slovachistica, Slovenistica și Croatistica să se apropie mai mult.
Alte aspecte ale conferinței vor fi dedicate studiilor postcoloniale, studii care sunt încă relativ tinere în Europa Centrală, cu întrebări axate pe dominație și continuitate (de exemplu, cultura germană habsburgică vs. cultura rusească a Uniunii Sovietice), precum teoriilor actuale, cum ar fi pulsația literaturii și abordarea sinoptică.
Conferința va avea loc în numele celei de-a 65-a aniversări a domnului Prof. univ. Dr. Norbert Bachleitner – organizată de Departamentul de Literatură Comparativă al Universității Viena, în colaborare cu Centrul de Documentare pentru Literatura de Est și Europa Centrală, cu Biroul Vienez al editurii Peter Lang și cu Asociația de Literatură Comparată de la Viena. Evenimentul va implica oameni de știință din țările vecine ale Austriei, cum ar fi Republica Cehă (a cărui literatură se bucură de o popularitate deosebită în Europa Centrală), Slovacia, Ungaria, România și Slovenia și bineînțeles Polonia, dar și literaturile "mai mici" și cele alor minoritățile naționale. Prelegerea de seară din 25.09. va fi susținută de Aage A. Hansen-Löve.
Ca referință pentru studiile literare și culturale centraleuropene se oferă Umberto Eco și Moritz Csáky; totuși, există multe linii tradiționale și curente, fie ele ale lui Dionýz Ďurišin sau ale lui Oskar Čepán, cele ale institutului Cercle linguistique de Prague, teoria recepției lui Ernő Kulcsár-Szabó, comunicarea literară a lui M. Głowiński în Polonia sau școala de semiotică din Nitra.
Prelegerile conferinței pot avea loc în principalele limbi occidentale, precum și în limba poloneză, maghiară sau una dintre celelalte limbi central-europene, vor fi și contribuții în limba rusă care încep să devină importante precis pentru studiile postcoloniale din Europa Centrală. Ar trebui să fie traduceri disponibile, chiar dacă nu din orice limbă în orice limbă, întrucât diversitatea lingvistică a literaturii comparate să devină perceptibilă, făcând caleidoscopul limbilor, caracteristic Europei Centrale, nu numai vizibil și audibil, ci și creativ fructuos ca document și impuls pentru o știință literară și culturală multilingvă.
Cu drag vă invităm să participați la conferință– rugăm pe cei interesaţi să trimită, până la 31.01.2019, un scurt rezumat de aproximativ 3000 de caractere, inclusiv informații biografice scurte către Stephan-Immanuel Teichgräber (stephan-immanuel.teichgraeber@univie.ac.at). Rezumatul poate fi scris în orice limbă central-europeană, dar vă rugăm să anexați o traducere în engleză sau germană. Pentru publicare se planifică imprimarea unei traduceri germane a fiecărui eseu original. Un subsidiu al costurilor de călătorie și de cazare nu este, din păcate, posibil, însă trebuie percepută o taxă de conferință moderată de 50 de euro.
Achim Hölter/ Stephan-Immanuel Teichgräber
Konferenca o srednjeevropski književnosti
K aktualnemu stanju literarne vede v Srednji Evropi
Konferenca želi ponuditi temelje aktualnega raziskovalnega stanja v literarni vedi in kulturologiji ter prikazati možnosti prestopa meja nacionalnih filologij v smeri obče literarne vede in kulturologije Srednje Evrope. Ta razširjeni radij literarne vede zaobjema različne semiosfere, ki prepredajo Srednjo Evropo, kakršne so slovanska, madžarska, judovska ali nemška kultura, in predstavlja nadrejeno zasnovo tudi mednarodnim znanstvenim zanimanjem.
Konferenca želi vzpostaviti pregled različnih metodoloških izhodišč k aktualnim temam in problemom tako znotraj splošne in primerjalne literarne vede kot tudi znotraj različnih nacionalnih filologij. Iz tega izhajajoča konkretna vprašanja so lahko na primer, ali lahko s tradicijami, konvencijami ali inovacijami bohemistike raziskujemo madžarsko književnost – ali obrnjeno – ali lahko nemara metode slovakistike uporabimo za avstrijsko germanistiko ali ne bi „tipično“ italijanske semiotike zaobjeli v poljsko literarno vedo – ali obrnjeno – kakšen je pomen recepcijske estetike, teorije fikcije ali naratologije, ki so bile in so še vedno posebno priljubljene v nemškem jezikovnem prostoru, za italijansko literarno vedo.
V središču naj bosta tako vprašanje kot tudi cilj prepletanja, kajti na ta način bi se lahko med seboj pobliže seznanile bohemistika, hungaristika, polonistika, italijanistika, germanistika, slovakistika, slovenistika in kroatistika.
Nadaljnji vidiki konference bi se ukvarjali z v Srednji Evropi še deloma mlado raziskovalno smerjo postkolonialnih študij z vprašanji dominance (prevlade) in kontinuitete (na primer nemška kultura Habsburžanov proti ruski kulturi Sovjetske zveze) kot tudi z aktualnimi teorijami, na primer pulziranja literature in sinoptičnega pristopa.
Konferenca bo prirejena v čast 65. rojstnega dne univerzitetnega profesorja Norberta Bachleitnerja z Oddelka za primerjalno književnost Univerze na Dunaju v sodelovanju z Dokumentationsstelle für ost- und mitteleuropäische Literatur, Wiener Büro des Peter Lang Verlags in Wiener Verein für Komparatistik. Konferenca vključuje znanstvenike in znanstvenice avstrijskih sosednjih držav, Češke (njena literatura uživa v Srednji Evropi posebno priljubljenost), Slovaške, Madžarske in Slovenije pa tudi Romunije in Poljske ter seveda „majhnih“ literatur in literatur nacionalnih manjšin. Večerno predavanje 25. 9. bo izvedel Aage A. Hansen-Löve.
Ključna težišča za srednjeevropsko literarno vedo in kulturologijo ponujata Umberto Eco in Moritz Csáky; obstajajo pa še številne tradicionalne linije in tokovi, na primer Dionýza Ďurišina ali Oskarja Čepána, Praškega lingvističnega krožka, recepcijske teorije (Ernő Kulcsár-Szabó), literarne komunikacije M. Głowińskega na Poljskem ali semiotične šole iz Nitre.
Prispevki na konferenci so lahko predstavljeni tako v zahodnih jezikih kot tudi v poljščini, madžarščini ali v katerih drugih srednjeevropskih jezikih vse do ruščine, ki s svojimi prispevki ravno s področja postkolonialnih študij v Srednji Evropi veliko obeta. Prevodi, pa četudi ne v vsak jezik, morajo biti na voljo, jezikovna raznolikost primerjalne literarne vede naj postane zaznavna, kajti srednjeevropski karakteristični kalejdoskop jezikov je ne samo viden in slišen, temveč tudi kreativno plodovit kot dokument in impulz večjezične literarne vede in kulturologije.
Vljudno vabljeni_e k udeležbi na konferenco, zainteresirani_e pošljite kratek povzetek z okoli 3000 znaki s kratkimi biografskimi podatki do 31. 1. 2019 Stephanu-Immanuelu Teichgräberju (stephan-immanuel.teichgraeber@univie.ac.at). Povzetek je lahko v kateremkoli srednjeevropskem jeziku, prosimo pa za priložen prevod v angleški ali nemški jezik. Prispevki bodo natisnjeni v nemškem prevodu. Potnih stroškov in nočitev žal ne moremo povrniti, poleg tega mora udeleženec_ka sam_a plačati kotizacijo v višini 50 evrov.
Konferenco bo s predavanjem otvoril Aage Hansen-Löve in izredno nas veseli, da bomo s tem pridobili programatični temelj za našo konferenco.
Achim Hölter/ Stephan-Immanuel Teichgräber
Konferencia a közép-európai irodalomról
A közép-európai irodalomtudomány helyzetének és aktuális kérdéseinek megvitatása
A konferencia célja, hogy fórumot biztosítson a közép-európai irodalmi és humán tudományok tárgykörében született kutatások aktuális helyzetének megvitatására. A találkozó lehetőséget kíván teremteni arra, hogy megkísérelje a nemzeti filológiák határainak átlépését és kitágítását egy általános közép-európai irodalom- és kultúrtörténet irányába. Az irodalomtudomány ezen kiterjedt sugara felöleli a Közép-Európa kultúráját átszelő különböző szemioszférákat, egyebek mellett a szláv, a magyar, a zsidó vagy a német nyelvű kultúrát, ez a felülreprezentált megközelítés tágabb értelemben is nemzetközi tudományos érdek.
A szakmai találkozó az egyes eltérő nemzeti filológiákon belül összefoglalót kíván nyújtani az általános és összehasonlító irodalomtudomány területén felmerülő, aktuális kérdéseinek és problémáinak módszertani megközelítéseiről. A fórum résztvevői ezt követően már konkrét példákon illusztrálva vitathatják meg, a magyar irodalmat meg lehet-e vizsgálni a cseh irodalom tradíciói, konvenciói vagy újításai segítségével (vagy fordítva), vagy hogy a szlovakista kutatási módszerek hasznosnak bizonyulhatnak-e az osztrák germanisták számára, a lengyel irodalomtudományban nyomom követhető-e a nem „tipikus“ olasz szemiotika – és fordítva, a német nyelvterületen olyannyira elterjedt és népszerű recepcióesztétika, fikcióelmélet vagy narratológia mely elemei voltak hatással az olasz irodalomtudományra.
Felhívjuk a figyelmet a hálózatépítés fontosságára, s célként kezeljük a különféle nemzeti nyelvű irodalomtörténeti tudományágak hasonlóságainak hangsúlyozását, a cseh, a magyar, a lengyel, az olasz, a német, a szlovák, a szlovén és a horvát filológia megegyező aspektusainak feltérképezését.
A konferencia további aspektusait illetően kiemelkedő szerepet kap a Közép-Európában még viszonylag fiatalnak számító posztkoloniális eszmei irányzat bemutatása, ezen belül körüljárjuk a dominancia és kontinuitás kérdéseit (pl. a Habsburgok német kultúrája hogyan viszonyul a Szovjetunió orosz kultúrájához), ahogy az irodalom pulzálásának és a szinoptikus megközelítés aktuális teóriáinak elméletét is.
A konferenciát dr. Norbert Bachleitner egyetemi professzor 65. születésnapja tiszteletére rendezzük – A Bécsi Egyetem Összehasonlító Irodalomtudományi Tanszéke, a DOML (Kelet- és Közép-európai Irodalom Dokumentációs Központja), a Peter Lang Kiadó bécsi irodája, valamint a Bécsi Komparatisztikai Egylet közös szervezésében. Az eseményre meghívást kapnak az Ausztriával szomszédos országok tudományos szakemberei, a Cseh Köztársaságból (mely ország irodalma különösen népszerű Közép-Európában), Szlovákiából, Magyarországról, Romániából és Szlovéniából, természetesen Lengyelországról és a „kisebb“ irodalmakról, sőt a nemzeti kisebbségek jelentős képviselőiről sem feledkezünk meg. Az esti előadást, amelynek időpontja 2019. szeptember 25., Aage A. Hansen-Löve tartja.
A közép-európai irodalom- és kultúrtörténetet illetően referenciapontként szolgál Umberto Eco és Moritz Csáky munkássága; de emellett bemutatásra kerül még számos egyéb hagyományos irányzat és áramlat, mint például Dionýz Ďurišin összehasonlító irodalomkutatása, Oskar Čepán elméletei, a Cercle linguistique de Prague kutatásai, Kulcsár-Szabó Ernő recepcióesztétikája, a lengyel M. Głowiński irodalmi kommunikációelmélete vagy a nyitrai szemiotikai iskola vizsgálatai.
A konferenciaelőadások megtarthatóak a nagy nyugati nyelvek valamelyikén, valamint lengyelül, magyarul vagy a közép-európai nyelvek egyikén, sőt oroszul is, amely oly fontos szerepet töltött be Közép-Európa szerte a posztkoloniális eszmei irányzatot illetően. A szervezők gondoskodnak majd a megfelelő fordításról, ha nem is tudnak minden nyelvpárt tökéletesen lefedni, igyekeznek szemléltetni az összehasonlító irodalomtudomány nyelvi sokszínűségét, ezt a Közép-Európára olyannyira jellemző nyelvi kaleidoszkópot, amely nemcsak láthatóvá és hallhatóvá válik, hanem egy soknyelvű irodalmi és kultúrtörténettel foglalkozó tudományos közeg impulzusait is dokumentálja majd.
Ezúton tisztelettel kérjük, vegyen részt Ön is a konferencián. Az érdeklődőket megkérjük, 2019. január 31-éig küldjenek Stephan-Immanuel Teichgräber számára (stephan-immanuel.teichgraeber@univie.ac.at) egy körülbelül 3000 karakteres, rövid kis összefoglalót magukról az életrajzi adataikkal együtt. Az összefoglaló bármely közép-európai nyelvben íródhat, de mellékelje annak angol vagy német nyelvű fordítását is. A publikációhoz minden eredeti nyelven íródott értekezés mellé szükséges a német fordítást is kinyomtatni. A résztvevők úti- és szállásköltségeit sajnos nem áll módunkban fedezni, a konferencián való részvétel díja 50 euró.
Achim Hölter/ Stephan-Immanuel Teichgräber
Konferencija o književnosti središnje Europe
O aktualnim zbivanjima u znanosti o književnosti središnje Europe
Ova konferencija je platforma za prikaz akutalnih zbivanja u znanosti o književnosti i znanosti o kulturi u središnjoj Europi koja će pokazati mogućnosti načina prevladavanja granica nacionalnih filologija u smjeru zajedničke znanosti o književnosti i kulturi središnje Europe. Ovaj prošireni radijus znanosti o književnosti obuhvaća različite semiosfere koje prožimlju središnju Europu, kao što su slavenska, mađarska i židovska kultura ili kultura njemačkoga govornog područja, a njima nadređeno srednjoeuropsko polazište ima međunarodni znanstveni značaj.
Konferencija namjerava dati pregled različitih metodičkih pristupa aktualnim temama i problemima, kako u okviru opće i komparativne znanosti o književnosti, tako i unutar različitih nacionalnih filologija. Konkretna pitanja koja proizlaze iz ovakvog pristupa mogla bi biti, primjerice, može li se mađarska književnost istraživati pomoću tradicija, konvencija i inovacija bohemistike – i obratno: mogu li metode slovakistike biti korisne u istraživanju austrijske germanistike; može li se „tipično“ talijanska semiotika primijeniti u poljskoj znanosti o književnosti; kakav značaj imaju estetika recepcije, teorije fikcije ili naratologije, teorije koje su bile, i još su, omiljene u njemačkom govornom području, za talijansku znanost o književnsti.
Središnje pitanje, kao i cilj, ove konferencije je umrežavanje kako bi se bohemistika, hungarologija, polonistika približile i povezale s talijanistikom, germanistikom, slovakistikom, slovenistikom i kroatistikom.
Ostali aspekti konferencije posvetit će se pitanjima dominacije i kontinuiteta koji u središnjoj Europi pripadaju još mladoj istraživačkoj struji postkolonijalnih studija (npr. njemačka kultura Habsburgovaca vs. ruska kultura Sovjetskog Saveza), kao i aktualnim teorijama vibrantne literature i sinoptičkog pristupa.
Skup će u čast 65. rođendana prof. dr. sc. Norberta Bachleitnera organizirati Odsjek za komparativnu književnost Sveučilišta u Beču (Abteilung für Vergleichende Literaturwissenschaft der Universität Wien) u suradnji s Odjelom za dokumentaciju književnosti istočne i središnje Europe (Dokumentationsstelle für ost- und mitteleuropäische Literatur), bečkim uredom izdavačke kuće Peter Lang (Wiener Büro des Peter Lang Verlags) te Društvom za komparatistiku u Beču (Wiener Verein für Komparatistik). Ovaj će događaj uključiti znanstvenice i znanstvenike zemalja iz austrijskog susjedstva, kao što su Češka (čija je književnost omiljena u središnjoj Europi), Slovačka, Mađarska, Rumunjska i Slovenija, a tom krugu pripada svakako i Poljska, kao i „manje“ književnosti i književnosti nacionalnih manjina. Pozvano predavanje održat će 25. 09. 2019. Aage A. Hansen-Löve.
Kao ishodišta srednjoeuropske znanosti o književnosti i kulturi nude se Umberto Eco i Moritz Csáky, no to mogu biti i brojne druge tradicije i strujanja, primjerice Dionýz Ďurišin ili Oskar Čepán, Cercle linguistique de Prague, teorija recepcije koju je razvio Ernő Kulcsár-Szabó, književna komunikacija od M. Głowińskog u Poljskoj ili semiotička škola iz Nitre.
Predavanja na konferenciji mogu biti na velikim jezicima zapadnog govornog područja, kao i na poljskom, mađarskom i drugim jezicima središnje Europe, te na ruskom, čiji su prilozi od posebnog interesa u okviru postkolonijalnih studija. Dostupni trebaju biti i prijevodi, iako ne na sve jezike, kako bi se percipirala jezična raznolikost komparativne znanosti o književnosti, i kako bi jezični kaleidoskop karakterističan za središnju Europu bio, ne samo vidljiv i čujan, već i kreativno plodan, kao dokument i impuls za višejezičnu znanost o književnosti i kulturi.
Pozivamo Vas da sudjelujete na konferenciji te sve zainteresirane molimo da do 31. 01. 2019. pošalju sažetak od otprilike 3000 znakova, uključujući i kratke biografske podatke, na mail organizatora Stephan-Immanuela Teichgräbera (stephan-immanuel.teichgraeber@univie.ac.at). Sažetak može biti na jednom od jezika središnje Europe, no molimo da priložite i prijevod na engleski ili njemački. Za publikaciju se planira da se uz članak na izvornom jeziku tiska i njemački prijevod. Nismo u mogućnosti sudionicima financirati troškove prijevoza i noćenja, a iznos kotizacije za sudionike je 50 eura.
Achim Hölter/ Stephan-Immanuel Teichgräber
Konferenca o srednjeevropski književnosti
K aktualnemu stanju literarne vede v Srednji Evropi
Konferenca želi ponuditi temelje aktualnega raziskovalnega stanja v literarni vedi in kulturologiji ter prikazati možnosti prestopa meja nacionalnih filologij v smeri obče literarne vede in kulturologije Srednje Evrope. Ta razširjeni radij literarne vede zaobjema različne semiosfere, ki prepredajo Srednjo Evropo, kakršne so slovanska, madžarska, judovska ali nemška kultura, in predstavlja nadrejeno zasnovo tudi mednarodnim znanstvenim zanimanjem.
Konferenca želi vzpostaviti pregled različnih metodoloških izhodišč k aktualnim temam in problemom tako znotraj splošne in primerjalne literarne vede kot tudi znotraj različnih nacionalnih filologij. Iz tega izhajajoča konkretna vprašanja so lahko na primer, ali lahko s tradicijami, konvencijami ali inovacijami bohemistike raziskujemo madžarsko književnost – ali obrnjeno – ali lahko nemara metode slovakistike uporabimo za avstrijsko germanistiko ali ne bi „tipično“ italijanske semiotike zaobjeli v poljsko literarno vedo – ali obrnjeno – kakšen je pomen recepcijske estetike, teorije fikcije ali naratologije, ki so bile in so še vedno posebno priljubljene v nemškem jezikovnem prostoru, za italijansko literarno vedo.
V središču naj bosta tako vprašanje kot tudi cilj prepletanja, kajti na ta način bi se lahko med seboj pobliže seznanile bohemistika, hungaristika, polonistika, italijanistika, germanistika, slovakistika, slovenistika in kroatistika.
Nadaljnji vidiki konference bi se ukvarjali z v Srednji Evropi še deloma mlado raziskovalno smerjo postkolonialnih študij z vprašanji dominance (prevlade) in kontinuitete (na primer nemška kultura Habsburžanov proti ruski kulturi Sovjetske zveze) kot tudi aktualne teorije pulziranja literature in sinoptičnega prodora.
Konferenca bo prirejena v čast 65. rojstnega dne univerzitetnega profesorja Norberta Bachleitnerja z Oddelka za primerjalno književnost Univerze na Dunaju v sodelovanju z Dokumentationsstelle für ost- und mitteleuropäische Literatur, Wiener Büro des Peter Lang Verlags in Wiener Verein für Komparatistik. Konferenca vključuje znanstvenike in znanstvenice avstrijskih sosednjih držav, Češke (njena literatura uživa v Srednji Evropi posebno priljubljenost), Slovaške, Madžarske in Slovenije pa tudi Romunije in Poljske ter seveda „majhnih“ literatur in literatur nacionalnih manjšin. Večerno predavanje 25. 9. bo izvedel Aage A. Hansen-Löve.
Ključna težišča za srednjeevropsko literarno vedo in kulturologijo ponujata Umberto Eco in Moritz Csáky; obstajajo pa še številne tradicionalne linije in tokovi, na primer Dionýza Ďurišina ali Oskarja Čepána, Praškega lingvističnega krožka, recepcijske teorije (Ernő Kulcsár-Szabó), literarne komunikacije M. Głowińskega na Poljskem ali semiotične šole iz Nitre.
Prispevki na konferenci so lahko predstavljeni tako v zahodnih jezikih kot tudi v poljščini, madžarščini ali v katerih drugih srednjeevropskih jezikih vse do ruščine, ki s svojimi prispevki ravno s področja postkolonialnih študij v Srednji Evropi veliko obeta. Prevodi, pa četudi ne v vsak jezik, morajo biti na voljo, jezikovna raznolikost primerjalne literarne vede naj postane zaznavna, kajti srednjeevropski karakteristični kalejdoskop jezikov je ne samo viden in slišen, temveč tudi kreativno plodovit kot dokument in impulz večjezične literarne vede in kulturologije.
Vljudno vabljeni_e k udeležbi na konferenco, zainteresirani_e pošljite kratek povzetek z okoli 3000 znaki s kratkimi biografskimi podatki do 31. 1. 2019 Stephanu-Immanuelu Teichgräberju (stephan-immanuel.teichgraeber@univie.ac.at). Povzetek je lahko v kateremkoli srednjeevropskem jeziku, prosimo pa za priložen prevod v angleški ali nemški jezik. Prispevki bodo natisnjeni v nemškem prevodu. Potnih stroškov in nočitev žal ne moremo povrniti, poleg tega mora udeleženec_ka sam_a plačati kotizacijo v višini 50 evrov.
Konferenco bo s predavanjem otvoril Aage Hansen-Löve in izredno nas veseli, da bomo s tem pridobili programatični temelj za našo konferenco.
Achim Hölter/ Stephan-Immanuel Teichgräber